Večina razprav o umetni inteligenci (UI) in zaposlovanju se začne s preprostim vprašanjem: katera dela lahko opravlja UI?
To je pomembno vprašanje, vendar samo po sebi ne zadošča za napoved, kaj se bo zgodilo z delavci. Tehnologija lahko opravlja številne naloge v nekem poklicu, ne da bi ta poklic zato izginil. Za to je lahko več razlogov. Ljudje lahko pri delu ostanejo nepogrešljivi, ker si stranke želijo človeškega stika, ker institucije zahtevajo, da odgovornost nosi človek, ali ker delo zahteva fizično prisotnost in presojo. Nižji stroški pa lahko povpraševanje povečajo do te mere, da število zaposlenih v panogi raste, namesto da bi upadalo, čeprav UI povečuje produktivnost delavcev.
Okvir družbe OpenAI za preobrazbo delovnih mest zaradi UI ponuja nov način razmišljanja o teh možnostih. Možnosti, da tehnologija prevzame naloge, ne enači z napovedjo izgube delovnih mest, temveč zastavlja tri vprašanja:
Ali lahko UI opravlja znaten delež nalog v posameznem poklicu?
Ali ima človek še vedno osrednjo vlogo pri opravljanju dela, nadzoru nad njim ali prevzemanju odgovornosti zanj?
Če UI zniža stroške storitve, ali bo povpraševanje naraslo dovolj, da bo sledilo povečanju produktivnosti?
Uporaba okvira za 921 poklicev, ki zajemajo približno 148 milijonov delovnih mest v ZDA, pokaže bolj raznoliko sliko preobrazbe trga dela. Približno 18 odstotkov delovnih mest je razmeroma močno izpostavljenih tveganju avtomatizacije, 24 odstotkov se jih bo verjetno preoblikovalo, pri 12 odstotkih bi lahko UI spodbudila rast, pri 46 odstotkih pa je kratkoročno pričakovati manj sprememb.
Te kategorije niso napovedi, da bo določen odstotek delovnih mest izginil. So prikaz področij, na katerih bi se lahko najprej pojavile različne vrste sprememb.
Delovna mesta z večjim tveganjem avtomatizacije: Sem bi lahko sodili poklici, kot so vnašalci podatkov, telefonski tržniki, korektorji ter nekatera knjigovodska ali administrativna delovna mesta. Velik del tega dela obsega obdelavo, preverjanje ali posredovanje standardiziranih informacij – naloge, ki jih UI vse bolj zmore opravljati, ne da bi končno storitev neposredno izvedel človek. Povpraševanje po teh dejavnostih morda ne bo naraslo dovolj, da bi odtehtalo posledice povečane produktivnosti.
Ta delovna mesta je treba pozorno spremljati, zlasti tam, kjer so geografsko skoncentrirana ali imajo delavci omejene možnosti za prehod na sorodna delovna mesta. A tudi tu tehnološke zmogljivosti ne vodijo samodejno ali takoj v izgubo delovnih mest. Delodajalci morajo še vedno preoblikovati delovne procese, povezati UI z obstoječimi sistemi, obvladovati napake in regulativna tveganja ter ugotoviti, ali je avtomatizacija dejansko cenejša od nadaljnjega zaposlovanja ljudi.
Delovna mesta, ki se bodo preoblikovala: Druga, večja skupina se bo verjetno preoblikovala, ne pa izginila. Med možnimi primeri so odvetniki, računovodje, razvijalci programske opreme, finančni analitiki in učitelji. UI že zna pripraviti osnutke pogodb, povzemati dokaze, pripravljati finančne analize, pisati kodo in ustvarjati učno gradivo. Toda stranke in institucije še vedno potrebujejo ljudi, ki presojajo, prevzemajo odgovornost za odločitve, razumejo neobičajne primere ter gradijo odnose s sodelavci, učenci ali strankami.
UI lahko vsakemu odvetniku omogoči pregled več dokumentov, vsakemu razvijalcu pisanje več kode in vsakemu učitelju pripravo več gradiva, prilagojenega posameznim učencem. To bi lahko zmanjšalo obseg človeškega dela, potrebnega za nekatere dejavnosti, vendar človek v teh poklicih ostaja prepoznaven nosilec dela. Osrednje vprašanje postane, kako se delovna mesta preoblikujejo: katere naloge prevzame UI, katere ostanejo delavcem in ali začetna delovna mesta ter poklicne poti še naprej omogočajo učenje.
Delovna mesta, katerih število raste z UI: To so delovna mesta, pri katerih lahko UI dovolj zniža stroške, da poveča povpraševanje. Med primeri so inštruktorji, svetovalci za duševno zdravje, osebni finančni svetovalci in nekateri zdravstveni delavci. Te storitve so za številne ljudi trenutno drage ali težko dostopne. Na teh področjih večja produktivnost ne pomeni nujno manj delavcev. Cenovno dostopnejše inštrukcije bi lahko spodbudile več družin, da se odločijo zanje. Cenejše finančno svetovanje bi lahko omogočilo osebno prilagojene nasvete gospodinjstvom, ki si svetovalca trenutno ne morejo privoščiti. Zdravstveni delavci bi lahko s podporo UI zagotovili več nadaljnje obravnave in redne oskrbe. Če povpraševanje dovolj naraste, bi se lahko skupno število zaposlenih povečalo, čeprav bi bil vsak delavec produktivnejši.
Delovna mesta z manj kratkoročnimi spremembami: Sem sodijo številna delovna mesta, katerih osrednje naloge ostajajo fizične in jih je treba opraviti na določenem kraju, na primer delo električarjev, vodovodarjev, krovcev, gradbenih delavcev in številnih delavcev v gostinstvu. UI lahko sicer pomaga pri razporejanju dela, pripravi predračunov, usposabljanju, upravljanju zalog ali komunikaciji s strankami, trenutno pa ne more napeljati električnih vodov, popraviti cevi, zamenjati strehe ali pripraviti in postreči obroka.
To ne pomeni, da UI na te poklice ne bo vplivala. Njihove administrativne in vodstvene naloge se lahko spremenijo, napredek robotike pa bi lahko sčasoma razširil obseg avtomatizacije. Za zdaj pa je njihovo temeljno delo razmeroma malo izpostavljeno vplivu UI, ki temelji na jeziku, zato so velike kratkoročne spremembe manj verjetne.
Prvi učinki UI se bodo verjetno pokazali v spremembah nalog, delovnih procesov ter zahtev glede znanja in spretnosti, še preden bodo začeli izginjati celotni poklici. Dejanska uporaba UI je že zdaj večja v poklicih, ki so opredeljeni kot bolj izpostavljeni tveganju avtomatizacije. Uporaba ChatGPT je v najbolj ogroženih poklicih približno trikrat bolj razširjena kot med delovno silo na splošno.
Vendar se nedavne spremembe brezposelnosti ne ujemajo povsem s stopnjo izpostavljenosti tehnologiji. Od prvega četrtletja leta 2024 se je brezposelnost v nekaterih manj izpostavljenih poklicih povečala bolj kot v tistih, ki jih okvir uvršča med najbolj ogrožene zaradi UI. Vendar to ne dokazuje, da UI nima vpliva na trg dela. Na brezposelnost v posameznih poklicih vplivajo številni dejavniki. Nekatere spremembe se lahko najprej pokažejo pri zaposlovanju, priložnostih za začetnike, plačah ali sestavi delovnih nalog, ne pa pri odpuščanju.
UI ne določa ene same neizogibne prihodnosti dela. Tehnološke zmogljivosti so pomembne, prav tako pa institucije, povpraševanje potrošnikov, poslovne odločitve, predpisi in trajna vrednost človeškega sodelovanja. Okvir za preobrazbo, predlagan v tem poročilu, kaže, da bodo različni poklici potrebovali različne ukrepe javnih politik.
Pri delovnih mestih z velikim tveganjem avtomatizacije bodo morda potrebni sistemi zgodnjega opozarjanja, ciljno usmerjena pomoč pri prilagajanju in lokalno zasnovani načrti prehoda.
Delovna mesta, ki se bodo verjetno preoblikovala, bodo morda zahtevala posodobljeno usposabljanje, poklicne standarde, kadrovska pravila in jasnejša pričakovanja glede človeškega nadzora.
Delovnim mestom z možnostjo rasti lahko koristijo politike, ki spodbujajo uvajanje UI, širijo dostop do storitev in pripravljajo več delavcev za vstop na to področje.
Pri vseh kategorijah oblikovalci politik potrebujejo kakovostnejše informacije v realnem času. Tradicionalne statistike trga dela so dragocene, vendar pogosto prepočasi zaznajo spremembe nalog, pričakovanj delodajalcev in uporabe tehnologije. Povezovanje podatkov o zaposlenosti s kazalniki zmogljivosti UI in njenega dejanskega uvajanja lahko zagotovi bolj ažurno sliko področij, na katerih se kopičijo pritiski.
